Leto rojstva
2005
Disciplina delovanja:
glasba – klasični saksofon
Dosedanji dosežki:
Je prejemnik Škerjančeve nagrade Konzervatorija za glasbo in balet Ljubljana (2023), osvojil je 2. mesto na mednarodnem spletnem tekmovanju Saxiana Junior, (Pariz, 2020/21), v istem šolskem letu je osvojil tudi 2. mesto in prejel 2. nagrado na 1. mednarodnem spletnem tekmovanju PaMus Flow global music competition (Hrvaška), osvojil je absolutno prvo mesto in prvo nagrado med vsemi instrumenti na 5. mednarodnem tekmovanju za pihala EMONA 2023, na državnem tekmivanju TEMSIG je v kategoriji II.a osvoil zlato plaketo in tretjo nagrado (2022), je pa tudi zmagovalec avdicije za solistični nastop s Simfoničnim orkestrom KGBL (2022).
Vzorniki:
prof. Jan Gričar, Claude Delangle, Marcel Mule, Jean Marie Londeix, Vincent David, Nicolas Prost, Makoto Hondo, Miha Rogina, Matjaž Drevenšek, Dejan Prešiček
Cilji in želje:
nadaljevati šolanje v tujini in postati pedagog na področju saksofona ter koncertni saksofonist

17-letni Maksim Gal se je na svojo glasbeno pot podal pri sedmih letih, ko je začel igrati kljunasto flavto, to pa je po dveh letih zamenjal za saksofon, ki je vse od takrat njegova največja ljubezen. Že zelo kmalu je začel hoditi na tekmovanja, kjer je dosegal najvišja mesta. Nagrad in priznanj se je nabralo veliko, v največji ponos pa mu je Škerjančeva nagrada Konzervatorija za glasbo in balet Ljubljana, ki jo je letos prejel za izjemne uspehe pri umetniškem uveljaljanju šole. Šolanje želi nadaljevati na Pariškem ali Bruseljskem konzervatoriju, njegova največja želja pa je postati pedagog na področju saksofona ter koncertni saksofonist.

Maksim Gal Šehić, dijak 4. letnika Konzervatorija za glasbo in balet Ljubljana, zadnjih deset let posveča svoji največji ljubezni – glasbi. Kot pravi, v njej z vsakim letom odkrije nek nov pomen, ki popolnoma spremeni njegovo percepcijo glasbe, kar ga vedno znova potegne v ta neobrazložljiv svet. Prihaja iz velike družine in od štirih otrok se kar trije ukvarjajo z glasbo.

Sam je svojo glasbeno pot začel pri sedmih letih, ko se je vpisal v 1. razred kljunaste flavte. Po dveh letih je nadaljeval s saksofonom po mentorstvom prof Andreja Tomažina. “Že v 2. razredu saksofona sem začel hoditi na razna tekmovanja, kjer sem ob velikih zaslugah svojega profesorja dosegal najvišja mesta. Pri njem sem opravil 6 razredov in tako zaključil osnovno glasbeno šolo,” nam pove o svojih začetkih.

S septembrom 2020 je pod mentorstvom prof. Jana Gričarja šolanje nadaljeval na Konzervatoriju za glasbo in balet. Kot pravi, profesor igra res veliko vlogo pri oblikovanju njegove glasbene identitete, saj ga že od samega začetka motivira in spodbuja, da je lahko na odru vedno najboljša različica sebe: “V dosedanjem šolanju pri njem sem bil deležen mnogih dosežkov na tekmovanjih, kot so TEMSIG, Saxiana Junior, Emona in Woodwind and Brass, omogočil pa mi je tudi številne koncerte in avdicije.”

Med drugim je torej osvojil  2. mesto na mednarodnem spletnem tekmovanju Saxiana Junior, ki je potekalo v Parizu v sezoni 2020/21. V istem šolskem letu je osvojil tudi 2. mesto in prejel 2. nagrado na 1. mednarodnem spletnem tekmovanju PaMus Flow global music competition v Varaždinu. Njegov zadnji večji uspeh pa je osvojeno absolutno prvo mesto in prva nagrada med vsemi instrumenti na 5. mednarodnem tekmovanju za pihala EMONA 2023, ki je januarja letos potekalo na Konzervatoriju za glasbo in balet. “Za izjemne uspehe pri umetniškem uveljavljanju šole pa sem februarja letos prejel Škerjančevo nagrado Konzervatorija za glasbo in balet Ljubljana, ki mi je zelo v ponos in v res veliko čast, saj je takšna izkušnja zame vedno odskočna deska in velika motivacija za nadaljnje delo.”

Vsi našteti uspehi dokazujejo izjemno kvaliteto mladega glasbenika in dokazujejo, da je več kot presegel okvire šolanja.

Kot še doda, želi svojo glasbeno pot nadaljevati tudi profesionalno, zato se bo februarja in marca naslednje leto udeležil sprejemnih preizkusov na Pariškem in Bruseljskem konzervatoriju: “Moja želja in velika ambicija je namreč postati pedagog na področju saksofona, saj bi rad tudi sam navduševal mlade talente za prihodnost v glasbi. In ker je zame deljenje glasbe z drugimi nekaj res neprecenljivega, želim postati tudi koncertni saksofonist.”

Perspektivni mladi saksofonist za konec še poudari, da je njegov največji vzornik ravno prof. Gričar, saj zanj predstavlja merilo, v kakšnega saksofonista, profesorja in pedagoga bi se v prihodnosti rad tudi sam razvil: “Za vzor pa so mi tudi drugi svetovno priznani saksofonisti in profesorji, kot so Claude Delangle, Marcel Mule, Jean Marie Londeix, Vincent David, Nicolas Prost, Makoto Hondo, Miha Rogina, Matjaž Drevenšek, Dejan Prešiček in mnogi drugi, ki so naredili veliko pri uveljavljanju saksofona in njegove kulture po svetu ter postavili trdno podlago za nove generacije saksofonistov.

Finančna sredstva bi mu najbolj prav prišla pri šolanju v tujini, ki je zajeten finančni zalogaj, nekaj pa bi jih namenil tudi za nakup potrebščin (jezički, ustniki, note …) ter za servis inštrumentov.


Deny Vogrin
harmonikaš
Doroteja Drevenšek
pesnica, filmska in gledališka ustvarjalka
Gašper Glušič
paraplavalec
Kaja Schuster
judoistka
Maksim Gal Šehić
saksofonist
Maruša Tereza Šerkezi
gorska kolesarka
Nuška Gujt
balerina
Pavel Trojer
biatlonec
Peter Andolšek
astronom, fizik in astrofizik
Sophia Logar
violinistka
Tevž Kupljenik
oboist
Tia Tanja Živko
atletinja
Žan Ogrinc
atlet
Žana Pintarič
lokostrelka
Žiga Lin Hočevar
kajakaš in kanuist na divjih vodah