17-letni dijak 3. letnika Gimnazije Poljane in 4. letnika Konzervatorija za glasbo in balet Ljubljana, se v prostem času sicer veliko ukvarja s športom, a glasba je od njegovega 5. leta tista, h kateri se vedno znova vrača in skozi katero lahko najlažje izrazi svoja čustva. Svojo strast je našel v igranju oboe in danes se lahko pohvali z ogromno koncerti in izjemnimi dosežki na tekmovanjih tako doma kot v tujini. Med drugim je v lanskem letu osvojih 1. nagrado in zlato plaketo na tekmovanju mladih glasbenikov Slovenije (TEMSIG), v prihodnosti pa se želi izšolati na najvišjem nivoju, si nabrati čim več izkušenj na velikih tekmovanjih in drugih projektih ter se nekoč zaposliti v enem izmed velikih orkestrov.
Oboist Tevž Kupljenik iz Mirne Peči težave, stres in vse ostale obveznosti najlažje odmisli med športnimi aktivnostmi, to pa mu pomaga, da se h glasbi vedno vrača z novimi idejami, odprto miselnostjo, veseljem in pripravljenostjo za igranje.
Po duši in srcu je namreč glasbenik in ga vedno znova navdušuje tudi interpretacija drugih glasbenikov, ne le oboistov: »Vsak stori nekaj drugače, ne nujno boljše ali slabše, ampak po svoje. Seveda za vse obstajajo neki okvirji, v katerih vsak glasbenik ostaja, a znotraj teh okvirjev lahko vsak naredi marsikaj. In to me najbolj navdušuje. Lahko se igramo z barvami zvoka, okrasi v baročni glasbi, spremembami karakterja in podobno.« Kot še doda, tako kot vsak glasbenik, tud on stremi k navduševanju občinstva, velikemu končnemu aplavzu ter čestitkam po koncertu.
Z glasbo se ukvarja že od svojega 5. leta starosti. Sprva je dve leti obiskoval glasbeno pripravnico na glasbeni šoli Marjana Kozine Novo mesto, pri sedmih letih pa je tam začel igrati oboo. Ker ne gre za ravno pogost inštrument, velikokrat sliši vprašanje, 'zakaj ravno oboa?' »Sprva sem želel igrati pozavno. Potem pa smo dan pred sprejemnimi izpiti s profesorico teorije odšli na interni nastop, na katerem je med drugim nastopila tudi ena oboistka. Prvič sem videl, kako oboa izgleda in že takoj me je fascinirala, ko pa sem slišal še zvok, sem vedel, da pozavna ni zame.«
Oboo je začel igrati pri učitelju Ernestu Jazbecu in v dobrih dveh tednih je že osvojil osnove. V šestih letih skupnega sodelovanja si je nabral nešteto izkušenj in ogromno spominov z mnogih koncertov in tekmovanj, tako doma kot v tujini: »Uvedel me je tako v igranje v orkestru, kot tudi, kako se postaviti v vlogo solista, in sicer prvič s simfoničnim orkestrom Novo mesto že pri 12 letih. Zadnje leto sem se učil tudi od njegove hčerke Anje Jazbec, kateri sem ravno tako izjemno hvaležen za vse, kar me je naučila. Pripravila me je na številna tekmovanja in navsezadnje tudi na sprejemni izpi na Konzervatorij za glasbo in balet Ljubljana.«
Od leta 2020 je njegova profesorica Irmgard Anderl Krajter, ki mu pomaga, da se razvija v vedno boljšega glasbenika in tudi v močno osebnost. Ker ga zna na pravi način motivirati in mu priskočiti na pomoč, ko jo potrebuje, je tudi njegova velika vzornica.
V vseh letih glasbenega udejstvovanja si je s strastjo do igranja, senzibilnostjo, muzikalnostjo in trdim delom priigral zavidljivo število priznanj in drugih uspehov. Je tudi zelo proaktiven in samoiniciative, Sam si je denimo organiziral avdicije za Concertgebouworkest Young, European Youth Orchestra in Verbier Festival Youth Orchestra. Med njegovimi dosežki velja izpostaviti osvojeno 1. nagrado in zlato plaketo na tekmovanju mladih glasbenikov Slovenije (TEMSIG) v lanskem letu. Uspešno je opravil avdicijo in sodeloval pri projektu Concertgebouworkest Young, lani decembra pa se je predstavil tudi kot solist z orkestrom slovenske Filharmonije.
Seveda ima mladi oboist tudi za prihodnost veliko ciljev in želja. Za začetek bi se želel izšolati na čim višjem nivoju, morda celo v tujini, denimo v Nemčiji ali Švici. »V tem času bi rad sodeloval pri čim več projektih kot solist ali v orkestru, biti del orkestrskih akademij, se udeleževati velikih tekmovanj in vlagati maksimalen trud za doseganje čim boljših rezultatov na le-teh.« Nekoč v prihodnosti pa bi se rad zaposlil v enem izmed velikih orkestrov.
Zaveda se, da je pot do uresničitve sanj še dolga in zahteva ogromno predanosti, truda in konec koncev tudi finančnega vložka. Sredstva iz sklada Mladi upi bi tako namenil za pogostejše udeleževanje pri različnih glasbenih projektih, kar bi mu omogočilo večji in hitrejši napredek.
