16-letni kajakaš in kanuist na divjih vodah se je v veslanje zaljubil že pri rosnih treh letih, ko je prvič sedel v kajak. Danes se lahko pohvalni s številnimi nazivi, med drugim je mladinski svetovni prvak, dvakratni mladinski evropski podprvak, večkratni državni prvak do 23, 18 in 16 let ter najvišje rangiran kanuist na svetu do 18. leta. Kot pravi, za doseganje svojih ciljev naredi vse, kar je potrebno, zato ni dvoma, da bomo o njegovih uspehih še veliko slišali.
Žigi Linu Hočevarju, dijaku 2. letnika Gimnazije Šentvid , je bilo športno življenje položeno že v zibko. Tako njegov oče kot dedek sta namreč olimpijca v slalomu na divjih vodah, zato se ni za čuditi, da je sam v kajak sedel že pri komaj treh letih. Občutek drsenja čolna na vodi ga je v trenutku prevzel in ni bilo več poti nazaj. »Obožujem gibanje, zato sem skozi celotno osnovno šolo kombiniral različne športne treninge, hokej in kajak pa sta me spremljala vsak dan. Devet let sem igral hokej in trikrat postal hokejski državni prvak ter bil na turnirjih v tujini večkrat razglašen za hokejskega vratarja,« nam zaupa ter doda, da je bila zato zanj izbira športa zelo težka, a je na koncu vendarle prevladala ljubezen do veslanja.
Po značaju, pravi, je odločen, vztrajen, fokusiran in delaven, za dosego ciljev pa naredi res čisto vse, kar je potrebno. Ne izpušča treningov in tekmovanj, ker se zaveda, da »na koncu dobiš toliko, kolikor vložiš«. Vedno želi stvari narediti popolno in nikoli ne obupa. S trdim delom, vztrajnostjo in odločnostjo pa seveda pridejo tudi uspehi. Naniza jih le nekaj: »Sem mladinski svetovni prvak, dvakratni mladinski evropski podprvak, večkratni državni prvak do 23, 18 in 16 let, član državne članske reprezentance, udeleženec Evropskih iger v Krakovu in članskega svetovnega prvenstva ter najvišje rangiran kanuist na svetu do 18. leta.«
Za njim je prva sezona tekmovanja na najvišji ravni, na članskih svetovnih pokalih in svetovnem ter evropskem prvenstvu. Vesel je, da na tekmah najvišjega ranga lahko opazuje športnike, kot so Benjamin Savšek, Luka Božič in Peter Kauzer, ki so bili nekoč njegovi vzorniki in se od njih uči. Danes so njegovi sotekmovalci. Med največjimi vzorniki pa poleg Michala Martikana, Rafaela Nadala in Kobeja Bryanta izpostavi tudi svojega očeta. Kot doda, je vsem skupno to, da niso odnehali, tudi ko jim ni šlo vse po načrtih; da so dosegli svoje cilje, so le še več trenirali in še bolj garali.
Rezultati pa vendarle niso edina pomembna stvar v športu: »Zdi se mi, da je potrebno vse uspehe osvojiti na pravičen način. Zato sem bil za svojo pošteno športno potezo leta 2021 tudi nagrajen z Evropskim priznanjem za Fair Play, priznanjem OKS in priznanjem Športnika leta.«
Žigi Linu bi sredstva iz sklada Mladi upi omogočila boljše pogoje za trening in morda tudi nakup novega čolna in drage opreme. Kajakaši divjevodaši morajo tudi, če želijo biti konkurenčni, veliko treningov opraviti v tujini in na različnih progah, priprave v tujini v toplejših krajih pa so seveda velik finančni zalogaj. Pogoji za trening doma so po avgustovskih katastrofalnih poplavah zelo slabi, zato mora še toliko več treningov opraviti v tujini.
