19-letna Ela Zdešar iz Brezovice med svojimi vrstniki izstopa predvsem po svoji delavnosti, organiziranosti, umirjenosti, nekonfliktnosti, prijaznosti in umetniški žilici. Izraža se s pomočjo fotografske in slikarske umetnosti. Njen nemiren duh pa jo kliče tudi v svet potovanj in aktivizma, predvsem na področju narave in okolja. Za svoje fotografsko ustvarjanje je bila že večkrat nagrajena. V prihodnosti bi se rada izobraževala in izpopolnjevala tudi v tujini ter bila svetel zgled drugim mladim perspektivnim fotografom in umetnikom.
Ela Zdešar je avanturistična, svobodomiselna, kreativna in delavna 19-letnica. Je ena tistih mladostnikov, ki so bili vedno “zabubljeni” v knjige in so se bolje razumeli z učitelji in profesorji kot z vrstniki. Kot majhna punčka je sanjala o tem, da bi postala svobodna ptica, ki bi lahko krožila okrog sveta in občudovala njegove lepote. “Zrla sem v slike naše Zemlje in si predstavljala, kako sama stojim tam in delam svoje fotografije, da bom lahko nekoč jaz tista, ki bo inspiracija neki drugi izgubljeni duši v iskanju svojih sanj,” pravi.
Zase pravi, da je neustrašna, divja, neodvisna in svobodna. Že od malih nog je fotografinja, slikarka in risarska umetnica. “Svinčnik sem imela v rokah, preden sem prikorakala v vrtec, svoj prvi fotoaparat sem prijela v roke za rojstni dan pri sedmih letih. Čeprav sem od takrat skozi svoje roke dala že nekaj naprav in na stotine svinčnikov ter čopičev, je od takrat umetnost ostala z mano za vedno,” pravi mlada fotografinja. Sprva je fotografirala cvetlice, trave, kuščarje, žabe, žuželke, nato pa še športne dogodke, pokrajino, ljudi …
“Iz malega fotoaparata, ki je vsak dan skakal po mojem žepu, se je razvila umetnostna obrt. Iz tisočih risbic konjev s prevelikimi glavami in nogami, ki se niso ujemale z nobeno vrsto anatomije, so se razvile slikarije na velika platna in poslikave sten. S fotografijami lahko obujam spomine, lahko pokažem, kje sem bila, in povem noro zgodbo, ki se skriva znotraj; s slikarstvom in risbami pa lahko povem stvari, ki se jih ne da izraziti z besedami,” pravi mlada umetnica.
Odkar je dobesedno zaplula v svetovne vode, pa je Ela tudi aktivistka, raziskovalka, popotnica in okoljevarstvenica. “Kdo sem in kaj si želim postati, sem vedno črpala iz svojih sanj in mnogih vzornikov. Iz našega norega sveta, o katerem še vedno ogromno stvari ne vemo, od ljudi, ki razmišljajo drugače kot mi, kljub temu da ima vsak svojo resnico.”
Ko je dopolnila 18 let, se je odpravila na prvo samostojno popotovanje in samostojno raziskovanje sveta zunaj meja naše države. “Ela Zdešar je bila več mesecev dejavna kot aktivistka in prostovoljka pri organizaciji “In the Same Boat” na Norveškem. Fotografije, ki jih je posnela na tem potovanju, kažejo njen razvit čut za kompozicijo, občutek za estetiko, sposobnost ujeti pravi trenutek in avtentične emocije. Nakazujejo tudi izreden potencial in resnično močno zagnanost, kar je odlična popotnica tej mladi ustvarjalki,” pravi njena mentorica in predavateljica Katja Gorup Pegan iz Višje strokovne šole ŠC Srečka Kosovela Sežana.
Čeprav jo pozna komaj dva meseca, Gorup Peganova že zdaj ocenjuje, da je Ela zelo motivirana in vestna študentka, ki ne le sledi, pač pa tudi vodi razpravo o predstavljenih temah, sodeluje s sošolci in redno opravlja študijske naloge. “Na podlagi njenih dosedanjih del in dosežkov pa lahko zagotovo trdim, da je obetavna mlada fotografinja in ustvarjalka s čutom za lepoto, naravo in sočloveka. Njena odlika sta močna volja in vztrajnost pri delu, kar jo vodi k odkrivanju vedno novih ustvarjalnih rešitev z različnimi izraznimi sredstvi. Poleg fotografije se aktivno ukvarja tudi z risanjem in slikanjem, kar ji daje dodatno razsežnost vizualnega jezika in dopolnjuje njeno fotografsko delo,” še pravi mentorica.
Še preden se je vpisala na program fotografije na VSŠ Sežana, je pet let obiskovala zasebno šolo risanja in slikanja Likovni atelje v Ljubljani pod vodstvom akademske slikarke Nuše Lapajne. “Kot izstopajoča mlada likovnica se je Ela Zdešar predstavila že na mnogih razstavah v Ljubljani in širše. S svojim nedvomnim talentom za risanje in slikanje in lastno interpretacijo motiva je Ela ena tistih, za katero upamo, da pot nadaljuje na študiju likovnih smeri in pridobi še dodatna znanja,” pravi akademska slikarka.
V tem času je bila ena od njenih mentoric tudi Slađana Mitrović, akademska slikarka in likovna pedagoginja, ki pravi, da je Ela izredno nadarjena in likovno občutljiva osebnost. “Ela je pokazala nadpovprečne ustvarjalne sposobnosti pri kompozicijskih rešitvah, zaznavanju prostora in oblikovanju volumna. Še kot dijakinja se je izkazala s celostensko velikoformatno slikarijo šolskih prostorov z motivom konjev,” je izpostavila Mitrovićeva.
Odlikujeta jo močna volja in vztrajnost pri delu, hkrati pa tudi želja, da bi s svojim vzorom nekoč postala zgled drugim mladim nadobudnim umetnikom. In kot pravi, se ji cilj počasi že uresničuje. “Ali ni neprecenljivo, ko s srcem poskušaš doseči ljudi in leta ni nobenega učinka, potem pa ti enkrat popolnoma nepričakovano nekdo pove, kako rad ima to, kar počneš, in kako občuduje, kdo si postal, ter kako veliko mu pomeni, da je bil del tvoje zgodbe. Tudi, če je to nekdo, ki ni pomembna oseba v tvojem življenju, ta oseba, ki si se je dotaknil, tudi če je samo ena, postane dokaz, da je bilo vse, kar si naredil in poskušal vsa ta leta, prav in vredno,” zrelo razmišlja najstnica.
Ima veliko sanj in ciljev, ki so tudi precej visoki. “Včasih se sprašujem, ali sem sploh dovolj sposobna in močna, da bom dosegla to celotno vizijo, vendar vem, da je to nekaj, kar preprosto moram storiti, in nimam izbire, ne glede na to, koliko težkih preprek in časov še pride,” pravi.
Navdušena je nad naravo in nad živalmi, še posebej konji. Prav ljubezen do konj jo je pred leti pripeljala v društvo za poglobljeno ekologijo Terra Anima, ki organizira poletne tabore za mlade, ki si želijo stika s konji. “Ela je umetnica na več področjih, s svojimi “barvami” je poskrbela za marsikatero izjemno presenečenje na naših taborih. Njen čut za skupnost in dobrotljiva narava sta vedno poskrbela, da so vsi otroci prejeli unikatno izdelano presenečenje z njene strani. Ela ima čut za soljudi in je vedno pripravljena sodelovati in pomagati. Izredno nadarjena je, poleg tega pa dozoreva v mentorico in učiteljico, ki s svojo umetnostjo ne samo navdihuje, pač pa jo zna tudi praktično približati in učiti vse, ki jih to zanima,” pravi Špela Kaplja iz društva Terra Anima.
Ela meni, da je v današnjem času “premalo ljudi, ki se borijo; za svet, za svobodo, za ohranitev narave in planeta, za svoje sanje, zase”. Njena radovednost ne pozna meja, rada se uči, spoznava nove stvari in ljudi ter te svoje izkušnje prenaša naprej. “Izkazala se je kot odgovoren človek; je delavna in praktična; z umirjenostjo zna pristopiti in rokovati z različnimi živalmi; z empatijo se lahko približa še tako zahtevnemu radovednežu ali strahopetnežu s predsodki do živali,” pa jo opisuje Darja Rizmal, njena razredničarka na Gimnaziji in veterinarski šoli BIC Ljubljana.
Ela bi rada šolanje nadaljevala v tujini, prav tako bi si rada tam našla delo ali sponzorja za posebne projekte. Sanja o tem, da bi se učila od izkušenih fotografov, raziskovalcev, okoljevarstvenikov, snemalcev ali umetnikov. “Tudi, če tega ne bom našla, si želim začeti razvijati lastne projekte,” pravi.
Vzornikov ima veliko, med njimi so umetniki, raziskovalci, pripovedovalci … In prav vsak je imel velik vpliv na njen razvoj. Nekaj jih je tudi naštela: “Eden mojih najljubših, Chris Burkard, zna ljudem z vsega sveta na poseben način pokazati, kako je naš planet lep, če le znamo gledati s pravimi očmi. Arne Hodalič s prav takšnim radovednim srcem. Trio Neja Meta Rojc, Špela Kaplja in Tina Demšar, ki so me spremljale in že od otroštva učile, kako s srcem in empatijo gledati in komunicirati s svetom ter se boriti trdo, kadar je treba. Fotoreporterka Ami Vitale, ki s svojimi fotografijami bori posebno vrsto svobode. Paul Nicklen in njegova žena Christina z izjemnim talentom pripovedovanja zgodb skozi fotografije, ki niso samo fotografije, temveč prava umetnost. Renan Ozturk, Jane Goodall, Jacques-Yves Cousteau. Van Gogh, ki je znal ostati zvest sebi, kljub vsemu, kar mu je prišlo naproti. Frida Kahlo s svojo originalnostjo. Rembrandt, Da Vinci in seveda – David Attenborough.”
Kot pravi, si ne želi pustiti svojih sanj samo zato, ker bi jo bilo strah. Zato je pripravljena hoditi tudi po težji poti, če je treba, da doseže svoje cilje. “Življenje ima svoje razloge in svoje poti, da te pripelje tja, kamor spadaš. Vendar vem, da bi rada s svojim posebnim pristopom do drugačnosti, do zanimivih in nenavadnih stvari spreminjala, kar je treba spremeniti, in pomagala tistim, ki pomoč potrebujejo,” pravi in dodaja, da si želi pripovedovati zgodbe ter svet prikazati in približati ljudem.
