18-letnega Marka Matajiča je ljubezen do klavirja iz Murske Sobote pripeljala v Varaždin, kjer končuje srednjo glasbeno šolo. Njegov mentor, ki je pogosto tudi član žirij na mednarodnih tekmovanjih, pravi, da je Marko eden najobetavnejših mladih slovenskih pianistov. To potrjujejo tudi številne osvojene nagrade na mednarodnih tekmovanjih. Mladi pianist upa, da bo nekoč tudi sam pristal med najuglednejšimi pianisti in bo za zgled mladim generacijam.
Marko Matajič je mladi pianist iz Murske Sobote. Na klavir je začel igrati pri šestih letih in zelo hitro ga je to glasbilo povsem zasvojilo. Pri devetih letih ga je “odkrila” profesorica Saša Gerželj Donaldson, takratna predsednica komisije na regijskem tekmovanju, kjer je prvič zmagal in prejel priznanje za obetavnega mladega pianista. “Lahko rečem, da je to bila moja odskočna deska za naprej. Osvajati sem začel nagrade in pohvale,” opisuje svojo glasbeno pot. Profesorica ga je nato povabila tudi na poletno akademijo za mlade talente v Radljah ob Dravi, kjer ga je klavir še bolj navdušil in postal “njegovo življenje”.
“V zadnjem letniku nižje glasbene šole me je začel učiti profesor Predrag Šantek, ki mi je odprl nov pogled na svet glasbene umetnosti. Postala sva neločljiv tim vse do danes, saj sem se odločil nadaljevati šolanje na Srednji glasbeni šoli v Varaždinu, kjer sem sedaj že v četrtem letniku,” pravi Marko. Kot pravi, je z njegovo pomočjo in nasveti osvojil veliko znanja, izkušenj in nagrad na tekmovanjih doma in v tujini.
“Glede na dosedanje delo z njim lahko brez pretiravanja rečem, da gre za izjemno nadarjenega mladega umetnika in pianista, ki je svojo spretnost in muzikalnost dokazal na številnih koncertih ter s številnimi visokimi dosežki na državnih in mednarodnih pianističnih tekmovanjih,” pravi njegov mentor Šantek, ki meni, da Marko sodi med najobetavnejše slovenske mlade pianiste.
Kot pravi, je Marko med dosedanjim izobraževanjem pokazal tudi visoko stopnjo odgovornosti do svojih obveznosti, zagnanost in zanimanje ter nadpovprečno ustvarjalnost in konstruktiven pristop k delu.
Med tednom zaradi šolanja na tamkajšnji glasbeni šoli živi v Varaždinu. Vsak petek pa se z veseljem vrača domov. “Moji dnevi so zelo naporni. V šoli sem od jutra do večera. Dopoldne imamo glasbene predmete, popoldne splošne izobraževalne, nato pa iščem še prosto učilnico, v kateri lahko vadim. Vadim tudi pet ur na dan. Tako mi ostane le malo časa za učenje, ampak imam srečo, da se hitro učim in si snov tudi hitro zapomnim,” pravi mladi pianist.
Pred tekmovanji ostane nekaj dni doma, kjer se intenzivno pripravlja. Pravi, da ima srečo, da so v šoli in družini vsi zelo razumevajoči in pripravljeni pomagati. “Podpirajo me in bodrijo. Veliko srečo imam tudi, da imam zelo dobrega profesorja klavirja. Vedno si vzame čas zame, kar ni zanemarljivo. Veliko vikendov preživiva na tekmovanjih ali na dodatnih urah pri priznanih profesorjih v domovini in tujini,” pravi Marko. Študij želi nadaljevati na Dunaju ali v Zagrebu.
Pandemija koronavirusa mu je žal prekrižala načrte, saj so odpadla številna tekmovanja in nastopi. Med drugim je odpadel tudi njegov dolgo načrtovani prvi samostojni koncert. A Marko upa, da bo kmalu prišel čas, ko bo lahko vse to nadoknadil.
Sicer pa Marko izhaja iz glasbene družine. Oče se ljubiteljsko ukvarja s komercialno glasbo, sestra Saša pa študira glasbeno pedagogiko, pred tem pa je končala študij violine na Konservatoriju za glasbo in balet v Mariboru, ukvarja pa se tudi s petjem. Tudi brat Miha je glasbeno nadarjen in se na nižji glasbeni šoli uči igranja violine in klavirja. “Mama skrbi za prevoze, organizacijo in gladi prepire, ko vsak zahteva čas in tišino, da lahko v miru vadi,” pravi Marko.
Njegovi vzorniki so Vladimir Horowitz, Mikhail Pletnev, Grigory Sokolov, Daniil Trifonov, Maria Joao Pires in mnogi drugi svetovno znani pianisti različnih generacij. “Zelo rad poslušam njihove interpretacije skladb in s tem dobim nove ideje za svoje interpretacije skladb. Menim, da je nemogoče izbrati najljubšega skladatelja, ker spoštujem vsakega in pri vsakem delu spoznavam nekaj novega in zanimivega. Mislim, da lahko le s tem spoštovanjem interpretiram ter predstavim dela in misli različnih skladateljev iz različnih časov,” pravi mladi pianist, ki upa, da bo med znanimi pianisti nekoč tudi sam ter da se bodo prihodnje generacije zgledovale tudi po njem.
