18-letnega Petra Gričarja Vintarja njegov trener označuje za čudežnega dečka, saj je samo po treh letih treninga s palico preskočil magično mejo petih metrov, v mnogoboju pa je postavil državni rekord. Zastavlja si visoke cilje, ki jih s trdim delom vztrajno izpolnjuje. Njegov največji cilj je vrhunski rezultat na olimpijskih igrah leta 2024.
Peter Gričar Vintar je bil že kot otrok živahen fant, zato sta starša njegovo odvečno energijo že zgodaj usmerila v šport. Najprej sta ga vpisala v karate klub, kjer je pridno treniral kar nekaj časa in na tekmovanjih osvojil več priznanj in medalj, med njimi tudi dve zlati medalji na Hypo pokalu, na kateri je še posebej ponosen. Nato se je v Krškem, kjer je doma, odprla šola juda in se je preizkusil še v tem športu. “Kot bi mi bilo pisano na kožo, že na samem začetku sem že stal na stopničkah na različnih tekmovanjih in osvajal kar lepe rezultate,” se spominja Peter.
Po nekaj letih napornih treningov je moral na operacijo kile, po kateri je sledil obvezen počitek. “Judo mi je bil res v veliko veselje, tako da sem po nekaj mesecih okrevanja ponovno začel s treningi in seveda tudi s tekmovanji.” Vendar se mu je kila ponovila in znova je moral na operacijo. Starši so takrat sklenili, da s športnimi aktivnostmi preneha, vsaj dokler se rana dodobra ne zaceli. “To okrevanje je trajalo nekje okoli dve leti, vendar sem se jaz že po dobrem letu začel malo ukvarjati s šolskimi športnimi aktivnostmi, predvsem z atletiko, ki mi je počasi zelo prirasla k srcu,” pravi 18-letnik.
Tako je tudi v atletiki kmalu začel kazati izjemne rezultate za svoja leta. Učitelj športne vzgoje ga je zato povabil, da se udeleži tekmovanja United World Games v Celovcu. Prav tam je tudi začutil, da mu je ta šport resnično pisan na kožo. Z omenjenega tekmovanja se je namreč domov vrnil s tremi bronastimi odličji, eno srebrno in tremi zlatimi medaljami.
V začetku prvega letnika srednje šole se je vpisal v atletski klub Brežice in že na svojem prvem tekmovanju, po le kakšnih dveh tednih treningov, kot pionir osvojil drugo mesto na pokalu Slovenije v mnogobojih. Nato je šlo samo še navzgor. Že na naslednjem mnogoboju je osvojil prvo mesto, nato zlato odličje na državnem prvenstvu in še številna druga zlata odličja.
“Med vsemi disciplinami, s katerimi se ukvarjam pri atletiki, mi je najbolj pri srcu skok s palico, pri katerem sem v zelo kratkem času zelo napredoval in v letošnjem letu osvojil naslov državnega prvaka v svoji kategoriji ter prvič poletel čez magično mejo petih metrov,” je Peter ponosen na svoje dosežke.
Njegov trener ga označuje za čudežnega dečka, saj je samo po treh letih treninga s palico preskočil magično mejo petih metrov. “Peter je prišel na svoj prvi trening skoka s palico v začetku prvega letnika srednje šole, pred natanko tremi leti. Takoj sem prepoznal njegov neverjetni športni talent. Poleg skoka s palico je prav kmalu začel obvladati vse atletske discipline. V lanski sezoni je z zelo malo truda postavil tudi nov državni rekord v mnogoboju,” pravi Jure Rovan, nekdanji skakalec s palico, olimpijec in trener IAAF. Že naslednji dan so ga prek spleta opazili ameriški trenerji in Peter je nemudoma dobil prvo povabilo za študij preko luže, od takrat pa vabila različnih univerz prejema na dnevni bazi, pravi njegov trener.
Trenutno se pripravlja za mesto v slovenski ekipi, ki bo zastopala državo na svetovnem prvenstvu v Keniji in evropskem prvenstvu v Estoniji. Letos je prejel tudi nagrado za športnika leta v kategoriji fairplay leta.
Letošnjega cilja – osvojiti zlato odličje na balkanskem dvoranskem prvenstvu v Turčiji – mu ni uspelo izpolniti, saj mu je pot prekrižala pljučnica, ki jo je takrat preboleval. Kljub temu da mu je zdravnik odsvetoval udeležbo na tekmovanju, se ni vdal in je pristal na 7. mestu.
Njegov največji cilj je nastopiti na olimpijskih igrah leta 2024. “Zelo se trudim, da bi se s svojimi rezultati čim bolj približal vrhunskim atletom in hkrati svojim vzornikom Mondu Duplantisu, Renauldu Lavillenieu in Sergeju Bubki,” pravi Peter.
“Peter trenutno opravlja noro dobre treninge, poka od energije in komaj čakamo, da se sezona prične,” pravi trener Rovan. Peter pa skromno pravi, da se s športom ukvarja zato, ker pri tem uživa, in ne le zaradi rezultatov. “Bi se pa vseeno rad nekoč na velikem platnu po doseženem vrhunskem rezultatu na tekmi najboljših zahvalil družini, trenerjem in vsem, ki so me na moji poti spodbujali,” pravi mladi športnik.
