Sedemnajstletna Jana Dremelj vstopa v svojo četrto veslaško sezono. Veslanje ji predstavlja sprostitev in odklop od vsakdanjega življenja. Odlično usklajuje šolo in šport, kar kaže njen odličen uspeh na Gimnaziji Jesenice in dobre uvrstitve na veslaških tekmovanjih. Njeni največji uspehi so četrto mesto v disciplini dvojni dvojec na mladinskem svetovnem prvenstvu, v isti disciplini je tudi mladinska evropska podprvakinja, ima pa še tri naslove državne prvakinje. Letos želi nastopiti na mladinskem evropskem in svetovnem prvenstvu, saj je to njena zadnja mladinska sezona. Njena velika želja je nastop na olimpijskih igrah, še prej pa si želi uspešne nastope v članski konkurenci.
Jana Dremelj je dijakinja 3. letnika Gimnazije Jesenice. Je uspešna veslačica, ki letos vstopa v četrto sezono. V vodi je uživala že kot majhna, od nekdaj pa ji je zanimivo drseti po vodni gladini, se poganjati z rokami, plavutkami ali vesli.
Šport je kot majhne deklice ni zanimal. Preizkusila se je v gimnastiki, baletu in odbojki, vendar je nič od tega ni prevzelo. Takrat se je našla v glasbi in tako je glasbeno šolo obiskovala deset let. »Že takrat sem se naučila, da nobena stvar ne pride čez noč,« pove mlada veslačica in nadaljuje, da ji je glasba dala vrline, ki jih potrebuje še danes: »Naučila sem se, da lahko s trdim delom in veliko odrekanja dosežeš marsikaj, za kar sem klarinetu še kako hvaležna.«
V stik z veslanjem je prišla zelo zgodaj, saj živi v okolici Bleda in je med družinskim sprehodom okoli jezera opazovala veslače pri treningu ter razmišljala, kako je, ko si v čolnu na mirni vodi. Ta šport je gledala po televiziji in spremljala zlate generacije slovenskih veslačev. Vendar takrat še ni pomislila, da bi ga lahko trenirala. S treniranjem je pričela poleti, pred vstopom v 9. razred osnovne šole.
»Zgodba o mojem začetku je dokaj nenavadna. Vedno sem mislila, da veslanje ni za dekleta«, pravi danes uspešna veslačica. Ko je v začetku poletja preko odbojke pomagala na blejski regati, na štartu je držala čolne, pa je spoznala, da se z veslanjem ukvarja veliko njenih sovrstnic. Takrat je dobila idejo, da bi lahko poskusila tudi sama.
»Kljub vsemu sem se odločila, da vse skupaj še malo premislim in počakam do konca poletja. Pa ni šlo. Že naslednji dan sem atija prosila, če bi bilo to možno,« o svojih začetkih veslanja pripoveduje Jana in nadaljuje, da so se kmalu odpeljali na Bled, kjer so se pozanimali o treningih in kjer je spoznala svoja trenerja Robija Krašovca in Miho Piriha. »Ko sem prvič sedla v čoln, sem vedela, da je to to. Nobena druga stvar ni bila več pomembna,« pravi nadobudna športnica. Tako je šport premagal glasbo in vplival na vpis v srednjo šolo. Ni se vpisala na Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, temveč na Gimnazijo Jesenice.
Na začetku veslaške kariere je na vodi le uživala, o rezultatih ni še razmišljala. Ti so prišli sami od sebe in ji dali dodatno motivacijo, pravi. »Ko pa so prišli tudi ti, je vse skupaj postalo le še večji užitek.« Z rezultati so tudi njeni cilji postajali vedno višji, ki jih je s trdim delom tudi uspešno dosegala. »Ni lepšega občutka, kot biti nagrajen za delo in odrekanje,« pravi Jana o tem, kaj ji pomenijo dobri rezultati.
Čeprav veslanje trenira štiri leta, se lahko pohvali z dobrimi uvrstitvami. Že po dveh letih treniranja se je kot mlajša mladinka uvrstila v slovensko mladinsko reprezentanco in se v disciplini četverec udeležila mladinskega evropskega prvenstva v Beogradu. »Rezultatsko se ni izšlo po željah, vendar pa je bila odlična izkušnja,« o udejstvovanju na evropskem prvenstvu pove športnica. Njeni največji uspehi pa so četrto mesto v disciplini dvojni dvojec na mladinskem svetovnem prvenstvu in v isti disciplini mladinska evropska podprvakinja, ima pa tudi tri naslove državne prvakinje.
Veslanje ji predstavlja sprostitev in odklop od vsakdanjega življenja, čeprav so danes treningi in tekme veliko bolj stresni in zahtevni. Pri treniranju ji veliko pomagata tudi trenerja Miha in Robi, ki v najtežjih trenutkih najdeta pravo spodbudno besedo. Trener Miha Pirih je vesel, da letošnja testiranja kažejo dodaten napredek in vzbujajo visoke upe za evropsko in svetovno prvenstvo ter dodaja: »Trener mlajših športnih sekcij ima veliko srečo, kadar ima med svojimi varovanci nekoga, ki vleče s svojim zgledom, tako na veslaški stezi kot zunaj nje. Jana odločilno pripomore pri očitnem vzponu veslanja deklet v Veslaškem klubu Bled.«
Njen neprecenljiv občutek je, ko zjutraj sede v čoln in zareže v povsem mirno gladino Blejskega jezera in prav to pogreša pozimi: »Med zimo, ko veslanje na jezeru na žalost ni možno, najbolj pogrešam poletna jutra v čolnu, ko je voda mirna, vse je tiho.«
Letos si je postavila visoke cilje, saj je njena zadnja mladinska sezona. Načrtuje nastop na mladinskem evropskem in svetovnem prvenstvu, kjer si želi doseči dober rezultat tudi v disciplini enojec. Med dolgoročne cilje pa je uvrstila uspešen nastop v članski konkurenci. Njena velika želja je nastop na olimpijskih igrah. »Želim si, da bi Slovenijo znova postavila na veslaški zemljevid, tja, kjer je bila včasih. Zavedam se, da bo pot do tja zagotovo zahtevna, polna žuljev in trdih treningov,« o svojih velikih željah doda perspektivna veslačica. Pravi, da se je naučila, da brez trdega dela ni ničesar in da je ta ponavadi tudi poplačan.
Nikoli ni imela konkretne vzornice, vedno pa si za zgled vzame boljše od sebe in jih poskuša dohiteti. Za zgled so ji bile v začetku blejske soveslačice, danes pa se ozira po svetovnem mladinskem in članskem vrhu in pravi: »Upam, da bom lahko nekoč nastopila v družbi teh, ki me danes navdihujejo«.
V šoli je uspešna in tako želi, da tudi ostane ter da bo vse uspešno usklajevala še s športom. V prostem času, ki ga nima veliko, gre na sprehode v naravo ali na klepet s prijateljicami. »Še vedno uživam v glasbi, občasno poprimem tudi za klarinet,« zaključi uspešna mlada veslačica.
