19-letna Leja Glojnarič je vsestranska atletinja, ki najbolj uživa v skoku v višino. V tej disciplini dosega tudi najboljše rezultate, čeprav se prebija tudi v metu kopja. Zaradi svoje prirojene okvare sluha je še bolj zagnana in skuša podirati osebne in državne rekorde. Njen cilj je, da se prihodnje leto na olimpijskih igrah za gluhe v Braziliji uvrsti v finale – od tam naprej pa je mogoče vse, je prepričana.
Leja se je rodila s prirojeno napako, zaradi katere slabo sliši in nosi slušni aparat. Pogosto jo je bilo zaradi tega sram in je slušne aparate skrivala pod lasmi. A to je ne omejuje, da živi polno življenje in razvija svoje talente.
Že od malega je zelo tekmovalna in se zelo rada giba. Njen talent za atletiko je opazila njena nekdanja razredničarka v osnovni šoli, ki jo je tudi prijavila na prvi mnogoboj. Na tekmovanju v Brežicah je tako ponosno zastopala svojo Osnovno šolo Sevnica in osvojila 3. mesto. Tam pa je takrat srečala tudi takratnega slovenskega rekorderja skoka ob palici Jureta Rovana, se z njim slikala in se takrat odločila, da poskusi še druge atletske discipline.
Starša sta jo vpisala v Atletski klub Brežice in jo iz Sevnice trikrat na teden vozila v Brežice na treninge. Sprva je trenirala pri trenerju Henriku Omerzu, ki je opazil njen dober odriv in jo navdušil za skok v višino. “Moja najljubša disciplina je skok v višini, sicer tudi mečem kopje in tekmujem v mnogoboju. Zelo rada skačem v višino, to me sprosti in uživam v svojem trenutku,” pravi Leja.
Tako je kmalu že v mlajših kategorijah začela posegati po medaljah na tekmovanjih. Njen talent se je z leti še razvijal in kmalu je podrla tudi državni rekord v skoku v višino pri deklicah U12 in kasneje tudi U14. “Najbolj se mi je vtisnilo v spomin tekmovanje v Novem Sadu, kjer sem preskočila kar 172 cm in s 13 leti postavila državni rekord U14, kar je bilo tudi prvo mesto v Evropi v tistem letu do 14 let,” se spominja mlada športnica. Njen osebni rekord je sicer 174 centimetrov v skoku v višino, ki ga je dosegla leta 2018 na tekmovanju na Madžarskem in prišla v finale ter s tem izpolnila normo za svetovne olimpijske igre mladih, ki so bile v Argentini. Tam se je med 24 tekmovalkami uvrstila na 12. mesto.
Kljub temu, da je gluha in zelo slabo sliši, ima dober občutek v prostoru in je zelo predana, pravi njen trener Iztok Glojnarič. Prav zaradi svoje drugačnosti se še bolj trudi in se želi dokazati. “Žal se mi sluh slabša in verjetno kmalu ne bom slišala niti s pomočjo aparatov,” pravij Leja. Zaradi izgube sluha tekmuje tudi na tekmovanjih za gluhe športnike.
“Leja je zelo pridna in delovna punca, včasih tudi malo trmasta. Že zelo zgodaj je pokazala svoje odlične sposobnosti na šolskih športnih udejstvovanjih, kjer je vedno posegala po najvišjih mestih,” pravi njen oče in trener.
Njeni cilji so, da v prihodnje izboljša rezultate in osebne rekorde ter da pri tem ne bo nobenih poškodb. V preteklosti je namreč zaradi poškodbe kolena že bila nekaj časa odsotna na tekmovanjih. Od leta 2019 trenira s svojo sestro Niko. Poleg skoka v višino, sedaj meče tudi kopje in se pripravlja tudi za tek na kratke proge in tek čez ovire.
“V metu kopja Leja lepo napreduje. Postala je državna podprvakinja do 20 let, lansko leto pa je bila tretja na državnem članskem prvenstvu,” pravi njen trener.
Letos je tekmovala na svetovnem članskem prvenstvu gluhih na Poljskem. “V Lublinu sem metala kopje, a ker je bilo to moje prvo res veliko tekmovanje, me je malo spodkopala trema in nisem pokazala, kaj vse zmorem. Osvojila sem 5. mesto, kar ni slabo, a vem, da zmorem boje, kar bom dokazala na naslednjih tekmovanjih,” je prepričana Leja.
Naslednje leto jo čakajo članske olimpijske igre gluhih v Braziliji, za katere je že izpolnila tekmovalno olimpijsko normo v skoku v višino in metu kopja. Cilji ostajajo visoki: “Na Olimpijskih igrah v Braziliji si želim priti v finale skoka v višino in meta kopja. Še posebej se veselim skoka v višino. Če bom res dobro pripravljena, je v finalu vse mogoče.”
Dobrih uspehov si želi tudi na mlajšem članskem evropskem prvenstvu. “Leja je zmožna zelo popraviti svoje dosedanje osebne rekorde, ima velik potencial tako na državnih prvenstvih kakor tudi na velikih tekmovanjih gluhih atletov. Kot trener in oče vem, da bo Leja dosegla lepe rezultate v prihodnosti,” je prepričan Glojnarič.
Njena vzornika pri skoku v višino sta katarski atlet Mutaz Essa Barshim in ukrajinska atletinja Yuliya Levchenko. Pri mnogoboju pa se zgleduje po angleški atletinji Jessici Ennis-Hill, ki jo je tudi osebno spoznala na atletskem mitingu v Trstu.
Leja je skromno dekle, a se dobro zaveda svojih vrlin. Sama se opisuje kot pametno, veselo in svojeglavo dekle, ki včasih poskusi tudi z glavo skozi zid.
