Matic Štemberger je mladi jazzovski pianist, ki je pripravljen na doživljenjsko rast in učenje tako na umetniški kot tudi na osebnostni ravni. Že med srednjo šolo je osvojil številna priznanja, svoje glasbeno znanje pa zdaj poglablja na Akademiji za glasbo in upodabljajoče umetnosti v Gradcu. S še dvema glasbenikoma pripravlja tudi prvi avtorski album. V prihodnosti pa bi rad svoje jazzovsko znanje nadgrajeval tudi v New Yorku, 'meki' sodobne jazzovske umetnosti.
19-letni jazzovski pianist Matic Štemberger je doma iz Ilirske Bistrice. Glasba ga spremlja že od malih nog, ko je premetaval stare kasete, brenkal na stričevo kitaro in raztezal meh male harmonike. V glasbeno šolo se je vpisal pri osmih letih in takrat se je prvič zares srečal s klavirjem, najprej seveda s klasičnim, s katerim se nista najbolje razumela. “A je moji takratni profesorici, Vjekoslavi Miculinić, ki je v meni videla talent, uspelo ohraniti moje zanimanje in pozornost,” pravi mladi pianist.
Nato je po naključju odkril jazz in spoznal, da je ta zvrst glasbe vplivala tudi na glasbo, ki jo je poslušal v otroštvu in zgodnjih najstniških letih. “Leta 2017 sem se vpisal na jazz oddelek ljubljanskega Konservatorija za glasbo in balet, kjer sem spoznal veliko prijateljev in prvega profesorja jazz klavirja, Milana Stanisavljevića, ki mi je čudovito predstavil jazz – od začetkov do sedanjosti, za kar sem mu neizmerno hvaležen,” pravi Matic.
V srednji šoli je veliko garal, pravi, predvsem iz radovednosti in velike želje po znanju. “Dvakrat zapored sem osvojil zlato plaketo na tekmovanju Temsig, se udeležil seminarjev z jazzovskimi glasbeniki svetovnega kova, kot so med drugim tudi Jeff Tain Watts, Seamus Blake, Melissa Aldana in Emmet Cohen, igral v najrazličnejših zasedbah v Sloveniji in v Avstriji, z Big bandom RTV Slovenija zaigral kot solist in sodeloval v oddaji Prva vrsta,” našteva mladi glasbenik.
Med šolanjem na konservatoriju se je ponovno srečal tudi s klasično glasbo, ki jo je tokrat vzljubil. “Dela J. S. Bacha, Franza Liszta in Igorja Stravinskega so mi ponudila nov pogled na klavirsko igranje in harmonijo, veliko novega navdiha in svežine. Ugotovil sem, da je – kljub razlikam – tudi med jazzom in klasično glasbo čudovita paralela in da se vsi glasbeni svetovi med seboj povezujejo. Zato ni potrebe po tem, da bi med njimi gradili zidove,” opisuje. Šolanje na konservatoriju je uradno zaključil maja 2021 z maturitetnim koncertom, ki ga je komisija ocenila s 100 odstotki.
Svojo glasbeno pot nadaljuje na študiju jazz klavirja na jazzovskem oddelku Akademije za glasbo in upodabljajoče umetnosti v Gradcu pod mentorstvom profesorja Olafa Poziehna.
Profesor jazz klavirja na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana, Milan Stanisavljević, pravi, da mu je bilo vsa ta leta delo z Maticem v veliko veselje. “Odlikujejo ga izjemen talent, inteligenca, delavnost, pripravljenost na učenje ter, kar je najbolj pomembno, velika motiviranost za napredovanje in pridobivanje znanja na področju jazzovske glasbe,” je opisal svojega nekdanjega dijaka.
Poudaril je, da je Matic iz ure v uro nadpovprečno napredoval, kar se je na koncu pokazalo tudi z najvišjo oceno maturitetnega nastopa. “Opravljena avdicija na Univerzi za glasbo in odrsko umetnost v Gradcu (oddelek za jazzovsko glasbo), pa njegov talent in disciplino samo potrjuje,” je dodal.
Poleg študija je Matic zaposlen tudi s številnimi projekti, ki se jih zelo veseli. Med njimi je najpomembnejši prvi avtorski album, za katerega izključno avtorska glasba je trenutno v nastajanju. “Posnel ga bom s triom, ki ga sestavljata še basist Peter Smrdel in bobnar Žiga Smrdel. Poleg skupne ljubezni do glasbe in podobnega pogleda na svet nas združuje tudi prijateljstvo, igranje z njima pa je zelo sproščeno in naravno. Verjamem, da je to tudi velika dodana vrednost bodoči prvi zgoščenki, saj je veliko bogastvo ob sebi imeti glasbenike, ki te razumejo in spoštujejo tvoje delo – in obratno,” pravi mladi glasbenik.
Med študijem bi se rad poglobil v svojo kompozicijo in stil igranja, razvil svoje lastno umetniško sporočilo, utrdil svoje znanje, sodeloval z novimi obrazi ter glasbenimi mojstri in predvsem užival v procesu. “Zelo rad bi šel tudi na kakšno izmenjavo, se poskusil zliti z novim okoljem in različnimi mentalitetami ljudi. Še posebej me zanima New York, ki je meka sodobne jazzovske umetnosti,” je odkrit.
Kljub dosežkom, ki jih ne manjka, mu največ pomenijo znanje, izkušnje, zrelost, poznanstva in pristna prijateljstva, ki jih je pridobil na svoji dosedanji glasbeni poti. “Spoznal sem, da mora biti dober glasbenik pripravljen predvsem na doživljenjsko rast in učenje brez bližnjic – na umetniški, pa tudi na osebnostni ravni, ki se v resnici zelo močno prepletata. Ostati dober in skromen človek je zelo pomembno, saj se tako tudi veliko lažje učiš in svoje znanje tudi deliš z ostalimi,” pravi Matic.
Prepričan je, da je treba kljub številnim vplivom iz okolice ohraniti zadostno mero svojeglavosti, ustvarjati v jasni smeri, hkrati pa ne zanemariti stilsko drugačnih smeri. Kot ugotavlja, lahko povsod najdeš kaj dobrega in zanimivega. “Zelo pomembno je ves čas pridobivati znanje, nositi jasno sporočilo, koncept in prepoznaven zvok – biti kvaliteten in publiki ponuditi svoj maksimum,” pravi.
Pravi, da vzornikov, po katerih bi se zares neposredno zgledoval, nima. “Seveda pa se tudi v mojem razmišljanju, delovanju in igranju čutijo vplivi mnogih ljudi, saj sem – kot vsak človek – tudi sam le splet okoliščin in znanje nabiram od ljudi, za katere menim, da so v kakršnem koli aspektu boljši od mene. Vedno ostajam odprt za novosti,” pravi Matic.
Kot pravi, je nanj pomembno vplival pianist Brad Mehidau. “Ki je zabrisal mejo med jazzom in klasično glasbo, njegovo rahlo melahnolično, a nikoli hladno igranje pa je nekaj posebnega. Rad poslušam tudi glasbo saksofonista Johna Coltraneja, ki me pritegne zaradi njegovega spiritualnega pristopa k igranju in razmišljanju. Med mladimi zasedbami, ki so zame trenutno najbolj zanimive, cenim kvartet ameriškega saksofonista Immanuela Wilkinsa in trio armenskega pianista Tigrana Hamasyana, ki jazz glasbo postavlja na novo raven. Opominjata, da mora glasba – tudi kompleksna in virtuozna – zveneti enostavno, nevsiljivo in predvsem dihati, ter da je tudi v kopici dobrih in slabih informacij, ki jih imamo v današnjih časih na voljo, mogoče najti svoj umetniški izraz,” poudarja.
Ljudje ga poznajo kot zasanjanega, mirnega, nekonfliktnega, z domišljijo in sočutjem prepojenega človeka. “Rad odkrivam novo glasbo, knjige in opazujem naravo, ki nam lahko odgovori na marsikatero vprašanje. V življenju se poskušam znebiti vseh navideznih meja, ter živeti karseda iskreno, mirno in okolju neškodljivo,” pravi.
Najbolj ga navdihuje glasba, ki je zanj kot neke vrste meditacija. Preko igranja izrazi svoje najgloblje občutke in doseže notranji mir in čisti um. “Navdihujeta in bogatita me tudi ljubezen in prisotnost najbližjih – družine, prijateljev in punce, od katerih se prav tako neprestano učim in z njimi spoznavam življenje,” še pravi mladi jazzist.
A čuti, da je glasba, ki ga povezuje s preostalim svetom in opominja na pomen strpnosti in sprejemanja raznolikosti, hrbtenica njegovega življenja. “Je trden temelj, ki me drži pokonci med veliko zmedo sodobnega sveta. To začutim predvsem takrat, ko improviziram in komponiram. Kljub veliki izpostavljenosti rivalstvu med glasbeniki, ki ga prinaša sistem 21. stoletja se trudim, da moje glavno gonilo pri ustvarjanju ostaja predvsem ljubezen do glasbe, življenja in vseh čutečih bitij, ki me obkrožajo,” zaključuje Matic.
